Prava ideja je lahko seme velike spremembe. Kakšno vlogo ima pri tem tehnologija?

Delite z ostalimi

Ali obstajajo takšne ideje, ki lahko spremenijo svet? V to je trdno prepričana globalno razpredena organizacija TED, ki je z obravnavo in potencialnimi rešitvami za vsa kritična družbena vprašanja v veliki meri zaslužna za razbijanje stereotipov in mehčanje zakoreninjenosti predsodkov, predvsem pa za dvig ravni osveščenosti in zmanjševanja prepada med revnimi in bogatimi predeli sveta. Družba poleg konferenc, predavanj in raznoraznih dejavnosti letno, izmed vseh nominirancev, ki sledijo k izpolnitvi prej naštetih ciljev, izbere nagrajenca z revolucionarno vizijo in mu pri njeni realizaciji nudi tudi izdatno finančno pomoč. Na seznam prejemnikov so se tako med drugimi uvrstili frontman skupine U2 Bono, ki je nagrado upravičil z ustanovitvijo organizacije ONE, da bi s pritiski na politiko vplival na hitrejše spremembe na področju izkoreninjenja revščine v nerazvitih državah (predvsem v Afriki). Podobno preko organizacije CHAI počne Bill Clinton, ki ustvarja pritisk na farmacevtske družbe s ciljem zniževanja cen zdravil v državah tretjega sveta. Med nagrajenci se je znašel tudi priljubljen britanski kuhar Jamie Oliver, ki je prepričal s projektom Food Revolution. Ta cilja na osveščanje pomena zdrave prehrane, premišljenega nakupovanja produktov, obuditvi kuhanja v družinskem krogu in predvsem premagovanju sodobne bolezni zahodnega sveta, tj. debelosti. Med nedavnimi zmagovalci je še  projekt The City2.0, ustvarjen kot globalna virtualna platforma in zato vrelišče idej za soustvarjanje idealnega mesta prihodnosti, torej takšnega, ki bo  ki bo funkcioniralo tako v prid njegove skupnosti kot tudi okolja.

Letošnji TED-ov nagrajenec je indijski raziskovalec Sugata Mitra, čigar zgodba se začenja v New Delhiju, kjer je leta 1999 v revnem slumu pričel s projektom Hole in The Wall. S sodelavci je v to izredno revno indijsko okrožje v luknjo v zidu namestil računalnik z dostopom do medmrežja in opazoval, kaj bodo storili okoliški otroci. Radovedneži so računalnik hitro obvladali in pričeli tudi z brskanjem po spletu, o vseh odkritjih pa so venomer poročali svojim prijateljem, ki so nato podobno storili tudi sami. Z raziskavo je Mitra prišel do pomembne ugotovitve – otrok se lahko tudi brez nadzora odraslega mentorja, torej sam in v komunikaciji z vrstniki, ogromno nauči ravno s pomočjo informacij, ki so mu na voljo preko računalnika.  Pri tem ga motivirajo radovednost in vztrajnost, predvsem pa je ključnega pomena spodbudno, sodelovalno okolje s sovrstniki. Letošnjo nagrado, ki je vredna kar milijon ameriških zelencev in tako tudi najvišja doslej, je Mitra zato prejel za idejo,  ki je zrasla iz omenjenega poskusa.  Znanstvenik namreč želi vzpostaviti sistem šole v oblaku, nato pa vsa revna okrožja opremiti z računalniki in tako otrokom, ne glede na okolje, v katerem se nahajajo, zagotoviti dostop do informacij; iz tega razloga pa Mitra vse  skupnosti oz. njihove aktiviste poziva tudi k rabi za te namene izdelanega programskega paketa SOLE.

Potemtakem lahko sklepamo, da bo tehnologija, v kolikor je in bo tudi v prihodnje rabljena v humanistične namene, vse bolj igrala ključno vlogo v procesih izobraževanja. Prenosne naprave s stalnim dostopom do informacij namreč radikalno spreminjajo način sprejemanja in posredovanja znanja in lahko odgovorijo na potrebe raznolikih segmentov družbe v času izredno turbulentne ekonomije – šolarjem, ki z veseljem in brez predsodkov sprejemajo nove učne metode na podlagi IKT; študentom, ki se velikokrat sprašujejo, kaj bodo sploh počeli s svojo formalno pridobljeno izobrazbo; starejšim generacijam, ki potrebujejo izpopolnjevanje, da bodo sploh še lahko konkurirale na trgu dela; predvsem pa vsem tistim, ki živijo na oddaljenih ali manj razvitih področjih sveta.

Na tem mestu lahko omenimo tudi Andersenovo teorijo dolgega repa, ki govori o tem, da večina produktov na tržišču dejansko naslavlja množico, saj jim lahko le popularni, mogočni vrhunec krivulje z zadostnim povpraševanjem zagotovi uspešen obstoj. Ravno nasprotno predstavlja rep krivulje obrobje, kamor se zvrstijo vse bolj specifične skupine, ki niti skupaj za ponudnike najpogosteje niso dovolj zanimive. Te skupine so iz tega razloga tiste, ki na trgu velikokrat ne najdejo primernih produktov zase in tako predstavljajo tržne niše. A pomembno dejstvo je, da so tudi te, četudi razmeroma majhne niše še vedno dovolj velike, da lahko zagotovijo obstoj nekaterih podjetij, ki se osredotočijo nanje. Izobraževalne rešitve v kombinaciji z IKT pa so zato lahko tista storitvena dejavnost, ki zmore uspešno odgovoriti na povpraševanje vseh tistih, ki so bili poprej obravnavani kot nezadostno občinstvo.

V tem blogu se bomo zato podrobneje posvetili m-učenju, oz. terminu m-learning, kakor ga poimenuje globalni jezik. Primarno pojem povezujemo z IKT, e-učenjem in izobraževanjem na daljavo; njegov najpomembnejši diferenciator pa je dejansko ta, da ima fokus na mobilnih napravah in je zato tista oblika učenja, ki se dogaja takrat, ko uporabnik ni na neki fiksni lokaciji in tedaj, ko se učenec v namene izobraževanja poslužuje mobilne tehnologije. Glavni nosilci m-učenja so vse prenosne pametne naprave, ki so v primerjavi s PC-ji, za uporabnika zagotovo cenovno bolj dostopne. Ugodne cene in dejstvo, da sodobni uporabnik  s prenosno tehnologijo komunicira v različnih situacijah praktično na vsakem koraku in vse bolj prepoznava in ceni njene vrednosti pa so tudi glavni razlogi, da trendi m-učenju, ki cilja na dostopnost informacij kjerkoli in kadarkoli, napovedujejo bleščečo prihodnost.

Pojem m-učenja je pri nas še relativno v povojih, pa tudi globalno gledano si pot večinoma utira preko posameznih primerov dobre prakse v šolah, univerzah in drugih institucijah. A m-učenje vsekakor ne pomeni le prenos e-gradiv in digitalizacijo obstoječih izobraževalnih vsebin na manjše zaslone, njegov potencial je namreč veliko večji. Shranjevanje podatkov v oblaku in neomejen dostop do njih, predvsem pa hitra in učinkovita komunikacija med udeleženci v učnem procesu so namreč dejavniki, ki lahko pomembno vplivajo na kvalitetno samega učnega procesa. Mobilne naprave lahko spremljajo učenčevo aktivnost oz. zadolžitve v času m-aktivnosti in jih sproti preverjajo ali evalvirajo (kar velja za kvize, ankete, teste, vprašalnike ipd.), obenem pa lahko ponudijo izredno obsežno in kvalitetno podporo, ki s kaže kot dostop do dodatnih relevantnih informacij (denimo reference, gradiva, seznami, naloge itd.) in sočasno komunikacijo z drugimi udeleženci v procesu. Velika prednost je torej predvsem hitra in razmeram prilagojena odzivnost, iz tega vidika pa bo m-učenje v prihodnosti najverjetneje služilo kot izdatna podpora tradicionalnim učnim model, ki bodo skupaj ponudili uravnotežen, predvsem pa razmeram in potrebam odziven opus izobraževalnega sistema, katerega glavni cilj bo posamezniku prilagojena izobrazba. Motivacija tovrstnega učenja je neskončna, saj bo na ta način lahko res vsakdo sledil svoji poti, razvijal talente in strasti, ne glede na svoje korenine in morebitne omejitve.

Spodaj podajamo ugotovitve, povzete po članku, dostopnem na tej povezavi.

  • Pomen neprekinjenega učenja
    Če smo izobrazbo dosedaj jemali kot nekaj gotovega in časovno omejenega, torej kot nekaj, kar se prične z vpisom v neko formalno institucijo in konča s pridobitvijo certifikata, temu ne bo več tako. Dejstvo je, da se bodo prihodnji rodovi z novostmi in spremembami, ki jih bodo te povzročale, soočali vsakodnevno. Izzivi, ki jim bodo priča, bodo zahtevali izključno njim prilagojene rešitve in zato vse bolj specifične poklice. Trenutni model, ki ga je rodila industrijska doba, torej ne bo zmogel odgovoriti na potrebe nove, sodelovalne dobe.
    Že sedaj lahko opazimo, kako hitro se področje informiranja prekriva z našimi vsakodnevnimi opravili. Na vlaku, avtobusu ali v čakalni vrsti lahko ravno preko telefona prebiramo članke, med malico v službi ali šoli pa pregledujemo filmčke z informativno vsebino. Istočasno Brezplačne spletne univerze ponujajo vpise v e-tečaje, ki dosegajo izredno visoko stopnjo znanstvenosti, kar pomeni, da je izobraževanje v veliki meri že na dosegu roke vsem tistim, ki si želijo izpopolnitve znanja.
  • Pojavi nove pismenosti
    Veliko start-upov se že sedaj ukvarja ravno s produkcijo interaktivnih vsebin in lekcij, ki pomagajo razumeti in pisati enostavne ali bolj kompleksne računalniške programe, eden največjih spletnih portalov na tem področju pa je ta hip Codecademy. Zakaj je ta podatek sploh pomemben? Ker lahko tovrstna praksa vpliva, da učenje računalniškega programiranja nekoč postane kar lingua franca, ki bi lahko ključno vlogo odigral ravno v slabše pozicioniranih ekonomijah. Te bi lahko predvidoma ravno s tovrstnimi vzvodi hitreje presegle ovire in veliko prej realizirale razvojne cilje ali vsaj pomagale pri reševanju problemov neke skupnosti.
  • Izoblikovanje novih povezav
    Medgeneracijske vezi so izredno pomembne, zato vsekakor ni zanemarljiv pomen vzajemnega učenja, ki se izoblikuje med starimi starši in vnučki. Da bi lahko sledili napredku in predvsem svetu najmlajših, se je starejša in večinoma že upokojena generacija namreč primorana spoznati s tablicami in pametnimi telefoni. Te naprave so v primerjavi s kompleksnimi računalniki zasnovane veliko bolj intuitivno in zato tudi starejši generaciji, ki se je poprej na področju spoznavanja računalnikov soočala s težavami, zadeve poenostavijo in olajšajo komunikacijo ter raziskovanje spleta. Obenem starejša generacija predstavlja tisto demografsko skupino, ki ima veliko prostega časa, predvsem pa tudi znanja in izkušenj in bi lahko, ravno preko m-tehnologije, nadomestila pomanjkanje učiteljev na nerazvitih področjih.
  • Sinergija, soustvarjanje vsebin ter doba sodelovanja
    Faktor, ki bo vsekakor igral veliko vlogo, je dejstvo, da lahko spletno vsebino soustvarja vsakdo, pri tem pa se poruši tradicionalni vzorec avtoritete. Učenje postaja veliko bolj dinamično in sodelovalno tako, da posameznik pri iskanju končnega konsenza doprinese s svojim, specifičnim znanjem.
  • Premostitev ekonomskih, spolnih, geografskih in razvojnih razlik
    Tehnologija ponuja možnosti za vse tiste nerazvite dele sveta, h katerim so z velikim zamikom doslej prihajale tudi informacije. Otroci, ki rastejo v takšnih odročnih, nerazvitih delih bodo s cenovno ugodno tehnologijo, tablicami in telefoni imeli možnost, da svoji družini, za katero so do sedaj morali predvsem delati od zgodnjih let dalje, omogočijo boljši standard ravno preko izobrazbe, ki jim bo na digitalnih nosilcih na voljo med delovnimi odmori, zvečer, zjutraj oz. tedaj, ko bodo imeli čas zase. M-učenje se izkaže kot potencialna rešitev tudi povsod tam, kjer stoletja kulturnih razlik še vedno odrekajo formalno izobrazbo mladim dekletom. Učenje preko lastnega telefona jim namreč lahko zagotovi zasebno komunikacijo z mentorjem in dostop do informacij v njihovem prostem času. Prednost m-učenja bodo nadalje vsekakor lahko v prid izkoristili tudi tisti, ki zaradi kakršnega koli deficita ne morejo prisostovati na predavanjih osebno. Te, velikokrat zatrte oz. spregledane skupine, bodo zato zagotovo imele večji vpliv na svojo izobrazbo in tudi profesionalno pot.

 

Dodaj odgovor

Tvoja e-pošta ne bo objavljena. Zahetvana polja so označena *

*

Lahko uporabite HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>